Moj mesec z Arsenalom
Začelo se je v začetku novembra v Milanu, končalo pa s sladko zmago proti Notthingam Forestu konec novembra.
Mesec, ki sem ga komaj čakal, saj se še mi nikoli ni zgodilo, da bi videl Arsenal v živo kar dvakrat v roku 3 tednov. V Milano sem poletel iz Barcelone en dan pred tekmo in takoj po pristanku, Murphyjev zakon. Stavka javnega prevoza, iz letališča Malpensa ni bilo ne vlakov, ne avtobusov. Edina možnost je bil taxi, ki me je na koncu stal 105€.
Naslednje jutro sem se dobil s prijatelji iz Arsenal Croatia navijaškega kluba, ter nestrpno čakal prihod naših Slovencev. Hitro smo se namestili v hotel, skočili na zares dobro pico in odrinili proti pubu, kjer je bil zbor navijačev. Po mnogih, premnogih spitih pivih, smo se odpravili na dolgo pot do stadiona v prenagnetenem tramvaju.
Priznam, pogled na San Siro je famozen, organizacija pa bi si zaslužila oceno nezadostno. Kakšne pol ure so nas brez pojasnila zadrževali pred vhodom na stadion, tako da smo zamudili začetek tekme.
Naše navijanje je bilo tako kot naša igra povprečno. Tekma je bila zelo dolgočasna, zdelo se nam je, da bi lahko igrali do naslednjega dne, Arsenal gola ne bi dosegel. Na gostujoči tribuni je delal le en bar, kjer so stregli brezalkoholne pijače in prigrizke, vrsta je bila neskončna (organizacija: nezadostno). Po žalostnem koncu tekme in porazu pa spet neskončno čakanje na to, da nas spustijo s stadiona. Njihova ''vrhunska'' organizacija je poskrbela za to, da je zadnji tramvaj/metro že odpeljal, tako da smo še dobro uro po koncu tekme iskali taxi za pot nazaj v center mesta. Žal je stadion kar nekaj kilometrov iz centra, tako da je odpadla možnost, da bi šli peš. Gostovanje v Italiji, nikoli več.
Naslednji dan sem letel domov, nazaj v Barcelono, ter začel nestrpno čakati odhod v London proti koncu novembra.
To je bila posebna tekma, saj sem končno peljal svojo drago na Arsenal. S Topničarji sem jo okužil že prej, zato je vedela kaj jo čaka. V London sva odšla par dni prej, saj se je v Hyde Parku ravno takrat začel ogromen božični sejem. Po prihodu v hotel sem z največjim navdušenjem ugotovil, da se Emirates vidi iz najine sobe! Na dan tekme je bilo vreme tipično angleško (beri: dež in veter), vendar to naju ni motilo, saj sva vedela, da bova kmalu na stadionu pustila svoja grla. Vzdušje na tekmi je bilo izjemno, prav tako naša igra, saj smo letos zelo dober Nottingham odpravili s 3:0. Po tekmi sva zadovoljna odšla domov, z upanjem, da v najkrajšem možnem času spet vidim Arsenal igrati v živo.
Cristian Lešnik
